S potekom vojnih operacij na vzhodni fronti so državne oblasti evakuirale prebivalce iz Galicije in Bukovine po posameznih deželah monarhije, z vstopom Italije v vojno maja 1915 pa seje umikalo z območij bojev ob Soči tudi civilno prebivalstvo. Del teh beguncev je našel zatočišče v Ljubljani. Za opravljanje delovne dolžnosti so deželne oblasti odredile Ljubljani tudi vojne ujetnike, ki se jim je glede preskrbe godilo slabše, kot pa beguncem. Avtorica obravnava predvsem probleme preskrbe tega dela začasnega prebivalstva Ljubljane.