Najstarejša poročila o urarstvu v Sloveniji izvirajo iz Ljubljane in tej obrti lahko sledimo nepretrgoma od 16. pa do konca 19. stoletja. Članek obravnava arhivsko izpričane urarske mojstre iz 18. stoletja, ki so delovali v našem glavnem mestu ali potovali skozi naše kraje, iskali meščanske pravice in obrtna dovoljenja in se z domačini tako asimilirali, da so samo še priimki spominjali na njihovo poreklo. Iz zapisnikov sej ljubljanskega mestnega sveta lahko sledimo izdelavi javnih ur na ljubljanskem gradu in na stolpiču magistrata ter njihova popravila in navijanje. Ohranjene hišne in žepne ure v naših muzejih in privatnih zbirkah s signaturami ljubljanskih mojstrov pričajo, da so v domačih delavnicah nastajali kvalitetni primerki umetniško izdelanih ur, ki po svojem videzu ne zaostajajo za svojimi graškimi in dunajskimi vzori. Z veliko arhivskimi podatki in ohranjenimi urami se odlikujejo člani urarske družine Hofman, ki jim v Ljubljani sledimo od dvajsetih let 18. do začetka 20. stoletja. Pregled arhivske dejavnosti v Ljubljani je pokazal, da so urarji razvijali svojo stroko skozi generacije v sorodstvenih povezavah in da je prehajanje obrtnega dovoljenja od očeta na sina zelo pripomoglo h kvalitetnemu razvoju v 18. stoletju še zelo spoštovane obrti.