Po mnenju raziskovalcev je bil detomor eden najbolj preganjanih malefičnih dejanj. S pomočjo analize okolja posamezne detomorilke se bo iz sodnih zapisnikov razkrila vloga ženske, njenih moralnih praks in strategij preživetja in predvsem njenih socialnih vezi, katerih rekonstrukcija je, s potrebno kritiko virov, mogoča v času storitve malefičnega dejanja. Strategija branjenja detomorilke pred sodiščem, njena zgodba, se bo soočila z zgodbami prič in včasih drugega osumljenca za detomor - otrokovega očeta, katerega odgovornost in kaznovanje bo tudi predmet analize.