V prispevku je predstavljena vloga in pomen najstarejših ženskih samostanov (zlasti klaris na Kranjskem) pri neformalni emancipaciji žensk v preteklosti. Predstavljene so splošne značilnosti redovnic in opatinj, gospodarski pomen ženskih samostanov in njihova vzgojna izobraževalna dejavnost. Prispevek dokazuje, da so v preteklosti prav ženski samostani omogočali ženskam skoraj edino obliko poklicno - karierne uveljavitve in jih zato lahko štejemo k eni od prvih institucionalnih oblik ženske emancipacije.