V razpravi so predstavljene različne vloge, ki so jih (slovenske) ženske opravljale med 1. svetovno vojno in so odločilno vplivale na njihov položaj tudi po vojni. Zaradi mobilizacije moške delovne sile so se zaposlovale tudi v izrazito moških poklicih, skrbele so za vzdrževanje družine, pridobivale so podpore po vpoklicanih v avstro-ogrsko vojsko, predvsem pa so se vsakodnevno bojevale zoper lakoto, pomanjkanje in bolezni. Na slovenskem podeželju so prevzele opravljanje poljskih del, ki jih je oteževalo pomanjkanje delovne sile in vprežne živine ter pogoste rekvizicije in zasedbe kmetijskih površin in poslopij. Slovenske meščanke so se odlikovale z dobrodelno in humanitarno dejavnostjo. Poseben je bil položaj slovenskih begunk, ki so morale za družine poskrbeti daleč od svojih domov. V prvi svetovni vojni so ženske vstopile na področje javnega, s katerega pa so se morale po končani vojni ponovno umakniti. Po drugi strani pa lahko trdimo, da je bila prav zaradi vsakovrstnih vsiljenih odgovornosti in vlog, velika vojna bolj usodna za ženske kot za moške.