Članek se ukvarja s fenomenom naraščanja zaposlovanja kmečke delovne sile izven njihovega gospodinjstva v Sloveniji v obdobju pred gospodarsko reformo leta 1965. Zaradi decentralizacije in postopnega sproščanja tržnih mehanizmov v gospodarstvu so kmetje v tistem času dobili vrsto priložnosti za kombiniranje prihodkov. Ekonomske aktivnosti te delovne populacije so po eni strani koristile podjetjem in narodnemu gospodarstvu, ker so odlagale investicije v stanovanja ter zviševanje plač, po drugi strani pa so bile problematične zaradi izčrpanosti in slabše delovne produktivnosti take delovne sile. Odnos politikov, gospodarstvenikov in znanstvenikov do polkmetov zato ni bil enoznačen.