Prispevek se osredotoča na obravnavo turističnega razvoja nekdanje italijanske province Julijske krajine (Venezia Giulia). V ospredju zanimanja je torej obdobje med obema vojnama. Območje, ki je predmet analize, predstavlja zanimivo študijo primera, ki še ni bila deležna zadostne historične znanstvene obravnave, vsaj glede področja turističnega razvoja. Zanima me raziskovanje povezave in povezanosti med političnim režimom in nacionalnim diskurzom s turistično panogo oziroma različnimi tipologijami turistične ponudbe. Kako se je posameznim turističnim destinacijam (»starim« ali »novim«) uspelo prilagoditi novim političnim razmeram, ki so nastopile po koncu prve svetovne vojne, in kako se je turizem razvijal v okviru totalitarnega sistema, v tem primeru fašizma. Pri tem bo predstavljena različna turistična ponudba obravnavanega območja.