Prispevek se posveča srenjski zemlji, kakor jo obravnava novejše mednarodno zgodovinopisje na prelomu 20. in 21. stoletja. Prispevek vsebuje pogled na pereče vprašanje o gospodarski smotrnosti kolektivne lastnine in/ali rabe v primerjavi z zasebno. Poudarjeno je vprašanje lastninskih in posestnih pravic na srenjski zemlji, ki je uvideno kot ključno pri vzpostavitvi njene trajnosti. Srenjska zemlja je v navezi z institucijo vaške skupnosti, ki v večji ali manjši meri sprejema upravljavske odločitve na srenjski zemlji, obravnavana kot fenomen, ki ga oblikujejo in spreminjajo notranji in zunanji dejavniki, ki jih je treba prepoznati in razumeti. Dobršen del je namenjen razpravi o vplivu določitve lastninskih in posestnih pravic na okolje, kar gre kvalificirati kot eno ključnih tem, s katerimi se ukvarja okoljska zgodovina. Poleg omenjenega v sklopu aktualnih vprašanj obravnavamo tudi vlogo običajev in kolektivnega nadzora vaške skupnosti v okviru njene upravljavske funkcije.