V skladu z določili Vidovdanske ustave (1921) je bila Slovenija razdeljena na ljubljansko in mariborsko oblast, šele v začetku leta 1927 pa sta začeli delovati slovenski oblastni samoupravi, ki sta pomenili delno omilitev centralizma. V ljubljansko in mariborsko oblastno skupščino, ki sta bili njuna najvišja organa, je bilo izvoljenih 15 slovenskih pravnikov. Z opravljanjem pomembnih samoupravnih funkcij so veliko prispevali, da sta slovenski oblastni samoupravi med vsemi 33. v državi najbolj uspešno izvajali svoje naloge, pomembne za vsestranski napredek Slovenije, na uredbodajnem področju posebej po zaslugi pravnikov. Po združitvi ljubljanske in mariborske oblasti v Dravsko banovino jeseni 1929 je v njej deloval banski svet kot posvetovalni organ bana pri oblikovanju proračuna. Banske svetnike so imenovali ministri za notranje zadeve. Ti so v tridesetih letih kot predstavnike mest in okrajev v banski svet imenovali tudi 32 pravnikov, ki so bili v njem zelo dejavni, zlasti v prizadevanjih za razširitev njegovih avtonomističnih pristojnosti. Vsi najvišji funkcionarji državne obče uprave v oblasteh in banovini so bili pravniki.