logo
POPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Položaj Slovencev v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov


Avtor(ji):Jurij Perovšek
Soavtor(ji):Jure Gašparič (gl. ur.), Andreja Jezernik (lekt.)
Leto:01. 01. 2019
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Jurij Perovšek je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:PNZ_2_2019_web.pdf
Velikost:8.82MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Stopnja Države Slovencev, Hrvatov in Srbov (Država SHS), oblikovane 29. oktobra 1918, ima v slovenskem narodnem razvoju pomembno mesto, kajti v njej so si Slovenci prvič v novejši zgodovini vladali sami. Dejavnik takega narodnopolitičnega položaja je bila prva slovenska vlada – Narodna vlada SHS v Ljubljani (Narodna vlada). V njej so bili, razen za zunanje zadeve, združeni vsi najvišji izvršni in upravni organi oblasti. Slovenska samostojnost v Državi SHS je temeljila na obsegu državne oblasti, ki jo je izvajala Narodna vlada. Ta je sprva upoštevala pristojnosti, ki si jih je pridržalo Narodno vijeće SHS v Zagrebu (Narodno vijeće), najvišji organ oblasti v Državi SHS (vodenje zunanjih in vojaških zadev, izvrševanje pravice pomilostitve, razveljavljanja zakonov in imenovanje višjih uradnikov). Sčasoma pa je Narodna vlada začela izvajati državno oblast tudi na področjih iz pristojnosti Narodnega vijeća. To so v državnopravnem pogledu sankcionirali z Naredbo celokupne vlade o prehodni upravi v ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani, ki jo je sporazumno z Narodnim vijećem 21. novembra 1918 izdala Narodna vlada. S to Naredbo je Narodno vijeće pooblastilo Narodno vlado, da upravlja Slovenijo. Tako opredeljeno razmerje med Narodno vlado in Narodnim vijećem je utemeljilo konfederativno povezanost Slovenije z Državo SHS in v materialnopravnem pogledu njeno konfederativno državnost. Slovensko ozemlje, na katerem je Narodna vlada izvajala efektivno oblast in ga je združila v državnopravno enoto, je glede na italijansko zasedbo Trsta, Goriške, Istre in postojnskega okrožja na Kranjskem med 3. in 23. novembrom 1918 ter tedaj še Madžarski pripadajočega Prekmurja obsegalo večino nekdanje vojvodine Kranjske in slovenski del nekdanje vojvodine Štajerske (do razmejitvene črte z Nemško Avstrijo okoli Radgone, Šentilja in Kozjaka), na Koroškem pa ozemlje južno od Zilje in Drave ter velikovški okraj. Razen omenjenega dela Koroške je tvorilo približno dve tretjini današnjega ozemlja Republike Slovenije. Slovenska državnopravna subjektiviteta, dosežena v Državi SHS, se po njeni združitvi s Kraljevino Srbijo v Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev 1. decembra 1918 ni ohranila.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/44949
    • naslov
      • Položaj Slovencev v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov
      • The Slovenian Position in the State of Slovenians, Croats and Serbs
    • avtor
      • Jurij Perovšek
    • soavtor
      • Jure Gašparič (gl. ur.)
      • Andreja Jezernik (lekt.)
    • predmet
      • Država Slovencev
      • Hrvatov in Srbov
      • Narodno vijeće SHS v Zagrebu
      • Narodna vlada SHS v Ljubljani
      • prva slovenska vlada
      • Naredba celokupne vlade o prehodni upravi v ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani
      • konfederativna državnost Slovenije
      • State of Slovenes, Croats and Serbs
      • SHS National Council in Zagreb
      • National Government of SHS in Ljubljana
      • the first Slovenian government
      • Government Decree on the Transitional Administration in the Territory of the National Government of SHS in Ljubljana
      • confederal statehood of Slovenia
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 01. 01. 2019
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcSa