Tako kot na mnogih področjih družbenega življenja je samoupravni socializem tudi pri upravljanju družbene polemike oz. javnega življenja nasploh izkazoval dvoumnost in nejasnost, ki je bila vzrok mnogim posebnostim tega fenomena v Jugoslaviji. V ozadju Kardeljevega recepta za »družbeno odgovorno kritiko« je bilo leninistično razumevanje demokracije v socializmu, hkrati pa je bil jugoslovanski in slovenski prostor tudi pod vplivom zahodnih liberalnih konceptov. Upoštevajoč politični in ideološki kontekst poznega socializma, prispevek obravnava sistemski način soočanja z družbeno kritiko od konca šestdesetih do sredine osemdesetih let in ugotavlja, kakšen pomen je imelo to stanje za kasnejši razvoj demokratizacije. Preden so se v drugi polovici osemdesetih let zgodili veliki družbeni premiki, se je »pluralizem samoupravnih interesov« lahko v praksi artikuliral predvsem na način, da ni bil v kompeticiji s partijskim monopolom. V kolikor pa je do tega prišlo, je vodilna politična garnitura obračun najraje zaupala svojim »pooblaščencem«, sama pa zavzela arbitrarna stališča, prek katerih lahko prepoznamo nekaj ključnih značilnosti poznosocialističnega režima v Sloveniji.