Prispevek obravnava vprašanje jugoslovanskih disidentov v zvezi s sistemom komunističnega upravljanja in delovanja države pod vodstvom Josipa Broza Tita. V širšem kontekstu je analizirana vloga kritične inteligence, tj. kulture disidentstva, v značilnih jugoslovanskih okvirjih. Prispevek vsebuje krajši pregled posebnosti jugoslovanskih disidentov, predvsem razlik v njihovem dojemanju, vrst kritik in medsebojnih odnosov, ki so jih imeli kot nasprotniki režima, pa tudi različnih usod posameznikov. Poseben poudarek je bil na stališču Zahoda do jugoslovanskih disidentov, ki se je precej razlikoval v primerjavi s stališčem do disidentov iz Sovjetske zveze in drugih držav realsocializma.