Idrijska steklarna v Zagorju ob Savi je bila prva steklarna v nekdanji avstrijski monarhiji, ki je za kurjenje steklarskih peči uporabljala premog namesto drv. Idrijčani so jo dali postaviti na premogovih tleh zato, ker je v Idriji primanjkovalo drv za steklarno, ki so jo potrebovali za izdelavo ognjavzdržnih steklenic za sublimiranje živega srebra. Dotlej so te steklenice uvažali iz Češke, ker pa je strošek zanje vsako leto znašal preko 5000 gld., so želeli postaviti lastno steklarno. Razen ognjavzdržnih steklenic je steklarna v Zagorju izdelovala še navadno belo in zeleno steklo ter ravno okensko steklo. Ker je bilo steklo manj kvalitetno kot češko, dostava Idriji pa draga, so bile češke steklenice cenejše od zagorskih. Steklarna je delala z izgubo, 1817 je prenehala delati, 1821 pa je bila prodana. Obstajala je še dobrih sto let (do 1928), nato je bila z vsem inventarjem prenešena v Rogaško Slatino.