Po kratkem prikazu razprave o smrtni kazni od druge polovice 18. stoletja dalje in razvoja topogledne zakonodaje v posameznih evropskih državah, pokaže avtor na odmeve razprave o smrtni kazni v Avstriji v letih 1848 do 1878 v periodičnem tisku na Slovenskem. Pri tem ugotavlja, da zahteva po odpravi smrtne kazni v opisanem obdobju na Slovenskem niso našle pozitivnega odziva, nasprotno, ostra kritika liberalnih reform kazenske zakonodaje v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja in poročila o usmrtitvah kažejo, da slovenski prostor zahtevam po odpravi smrtne kazni še zdaleč ni bil naklonjen. Tako ostaja v času močno osamljen nastop tedanjega študenta prava in kasneje znanega slovenskega publicista Karla Slanca, ki je 1876. leta v Slovenskem narodu zavrnil prevladujoče nazore o kriminalu in kaznovanju, opozoril na socialno pogojenost kriminala in prav verjetno kot prvi na Slovenskem odločno in v načelu zavrnil smrtno kazen.