V razpravi avtor nadaljuje z zapisom posojanja na obresti v Piranu v 14. stoletju (glej razpravo o Benziniju, Kronika 23, št. 3). Sinova Soldanerija de Soldanieri sta 9. marca 1337 sklenila s piransko oblastjo pogodbo o posojanju denarja v Piranu za dobo 5 let, ki jima je obetala 25 °/o obresti pri posojilih na listine zadolžnice in 20 % obresti pri posojilih na lombardni način. Po petih letih pogodba ni bila obnovljena, ker je Piran medtem že dobil ponudnika nižjih obresti Benzinija. Piran je najel tudi več visokih (npr. 12.940 liber) posojil pri samem Soldaneriju v Udinah in Benetkah. Del izposojenega denarja je šel za plačilo starejših dolgov, ostalo pa verjetno predvsem za trgovanje. Opis boja Pirančanov za povrnitev »oderuških obresti« po smrti Soldanerija se dotakne tudi nekaterih srednjeveških pravnih pojmov.