Avtorica se najprej ustavi ob pojmu krajevna zgodovina, nato skuša ugotoviti, kje vse se danes pri nas piše o njej. Ugotavlja, da najdemo podatke o krajevni zgodovini tako zbrane v samostojnih publikacijah in zbornikih kot raztresene po raznih revijah. Posebej naglaša vlogo in pomen Kronike — časopisa za slovensko krajevno zgodovino. Veliko podatkov o krajevni zgodovini prinaša Krajevni leksikon Slovenije, pa razni vodniki (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, razni turistični in gorski vodniki). V vrsti samostojnih krajevnozgodovinskih publikacij razlikuje na eni strani obsežne monografije, na drugi pa manjše lokalne raziskave. Posebej se ustavi ob zbornikih, ki jih razvršča v tri kategorije (1. zborniki, ki imajo že značaj periodičnih publikacij; 2. zborniki, ki izhajajo v daljših časovnih presledkih; 3. enkratni zborniki). V drugem delu pa je podan izbor najvažnejših del o krajevni zgodovini po posameznih regijah, zajeta so le sintetična dela in zborniki.