V članku obravnavam vsebino in položaj dveh slovenskih ilustriranih časopisov, liberalnih Tedenskih slik in klerikalnega Ilustriranega glasnika, ki sta oba začela izhajati kmalu po izbruhu prve svetovne vojne in sta oba izdihnila v nemirnih časih tik pred koncem vojne in razpadom avstroogrske monarhije. Kljub temu, da pri Slovencih dotlej ni bilo velike tradicije v časopisju te vrste — njun neposredni predhodnik, Slovenski ilustrovani tednik, je izhajal od leta 1911 do začetka prve svetovne vojne — sta časnika prav dobro opravila svoje poslanstvo — seznaniti slovensko beroče občinstva s fenomenom, kakršnega še ni bilo — svetovno vojno, pri čemer sta se oba, razumljivo, močno opirala na tuje vzore.