Osrednja ugotovitev razprave je, da je vpliv Južne železnice na prostorsko zasnovo slovenske pokrajine in mest v drugi polovici 19. stoletja mogoče opaziti v naslednjem: — na regionalni ravni je železnica pospešila Spremembe v lokacijskem vzorcu industrije in posredno v hierarhiji naših mest, — na lokalni ravni pa je do največjih sprememb prišlo v mestnih četrtih ob železniških postajah, pri čemer se je pokazala tudi potreba po regulacijskih posegih - novega tipa, kar je hkrati pomenilo zametke modernega slovenskega urbanizma.