Prispevek osvetljuje razvoj kmetijskega zadružništva v vaseh v okolici Kranja od njegovih začetkov v devetdesetih letih prejšnjega stoletja do druge svetovne vojne. Podeželska zadružna organiziranost je želela pomagati kmetu pri njegovih vsakdanjih gospodarskih prizadevanjih in mu biti samozadostna. K omenjenim zadrugam sodi poleg mlekarskih in živinorejskih ter kmetijskih društev (strojnih zadrug) in pašnih zadrug tudi denarno zadružništvo ter zadružne elektrarne in vodovodne zadruge. Razvoj kmetijskega zadružništva v kranjski okolici se na eni strani vklaplja v znani razvoj slovenskega zadružništva, na drugi strani pa ima specifične poteze. Vsaka zadruga je v svojem okolišu v prvi vrsti določala gospodarska razmerja, posredno pa tudi socialna in politična, ki so se skupaj odražala tudi v vsakdanjem življenju ljudi.