Volilna reforma na podlagi splošne in enake volilne pravice je Nemce na Spodnjem Štajerskem navdala z upravičenim strahom pred oslabitvijo že tako ogroženega "nacionalnega posestnega stanja" v Avstriji in na Spodnjem Štajerskem, zato so ji - ob načelnem pristajanju na demokratizacijo "fevdalnega" volilnega sistema - od samega začetka odločno nasprotovali. Zanje je bila sprejemljiva le takšna volilna reforma, ki bi z upoštevanjem "kulturne razvitosti" in "davčne sposobnosti" posameznih narodov Nemcem povrnila vodilno vlogo v državi, hkrati pa okrepila nemško posestno stanje na Spodnjem Štajerskem, a tudi na Koroškem in Kranjskem.