Poleti leta 1868 je bilo v Ljubljani ustanovljeno prvo množično slovensko politično društvo imenovano Društvo za brambo narodnih pravic, ki se je še istega leta preimenovalo v Slovenijo. V prispevku je avtorica na podlagi arhivskega gradiva in časopisnih poročil spremljala triletno delovanje društva, čeprav je le-to obstajalo tudi po 1. 1870. Kot že samo ime pove se je društvo, ki mu je predsedoval dr. Janez Bleiweis borilo za slovensko narodno enakopravnost v javnem življenju in je bilo protiutež nemškemu Konstitucijonalnemu društvu. Za dosego svojih ciljev se je društvo posluževalo različnih sredstev, med drugim tudi taborov. Slovenija je tako 17. maja 1869 organizirala največji slovenski tabor na Vižmarjih.