V svojem zapisu »Liberalizem po vojni« (Liberalismus po válce) je češki intelektualec iz t. i. povojne »izgubljene generacije« Ferdinand Peroutka leta 1923 ugotavljal, kako se lahko »liberalci vseh dežel« brez težav zedinijo okoli enega dejstva: »da je liberalizem po vojni brez moči.« Njegovo splošno opažanje, ki je zadevalo privlačno silo liberalnih idej kot tudi politično moč liberalnih strank, je še zlasti veljalo za prostor nekdanje Avstrije, kjer se je med drugim izražalo v tem, da se nobena izmed vidnejših političnih sil – tudi tistih, ki so bile dedinje predvojnih tradicij liberalizma – ni želela istovetiti z liberalno oznako. Izhajajoč iz osnovnega vprašanja, »Kaj je pomenilo biti 'liberalec'?«, bo predavanje skušalo razgrniti nekaj pomenov liberalizma, kakor so se zrcalili skozi sodobno javno rabo besed »liberalizem«, »liberalec« in »liberalen«. Slovenski prostor bo umestilo v širši zgodovinsko-regionalni okvir nekdanje Avstrije ter vključilo nekatere konkretne primere iz sočasnih češkega in avstrijskega konteksta. Na ta način bo opozorilo na jasne paralele, izpostavilo pa tudi nekaj pomembnih razlik, kar zadeva načine rab liberalne oznake in njenih pomenskih relacij s sorodnimi oznakami (npr. »napreden«). Poleg razumevanj liberalne oznake s strani njenih običajnih referentov – političnih strank, ki jih je sodobna politična govorica označevala za »liberalne« – bodo pozornosti deležne tudi nekatere konceptualizacije liberalizma pri nestrankarskih intelektualcih, zlasti tistih, ki so omenjene stranke kritizirali s pozicije liberalizma. Oskar Mulej je doktoriral leta 2018 na Oddelku za zgodovino Srednjeevropske univerze (CEU) v Budimpešti. Študijsko se je izpopolnjeval v Pragi, na Dunaju in v Firencah. Ukvarja se s politično in idejno zgodovino Srednje Evrope v prvi polovici 20. stoletja s poudarkom na vprašanjih, povezanih z liberalizmom in narodnimi gibanji. Poleg slednjih se je v svojih dosedanjih znanstvenih objavah loteval tudi tem, povezanih z mladinskimi subkulturami v prostoru nekdanje Jugoslavije. Zaposlen je na Inštitutu za novejšo in sodobno zgodovino Avstrijske akademije znanosti, kjer kot znanstveni sodelavec in član projektne skupine raziskuje ideje neteritorialne (personalne) avtonomije v Srednji Evropi v medvojnem obdobju.