Zemljepisna imena so lastna imena naselbin, delov Zemljinega površja in objektov na njem. Njihova lastnost je, da nedvoumno identificirajo in individualizirajo poimenovani objekt. So del nesnovne kulturne dediščine, ki jo skupnosti, skupine in tudi posamezniki, preneseno iz roda v rod, nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino. V zadnjih letih so postala pomemben okoljski indikator za spremljanje različnih okoljskih procesov, tudi naravnih nevarnosti in nesreč. V članku se osredotočamo na ledinska imena na območju Zahodnih Karavank in zahodnih Kamniško-Savinjskih Alp, kjer smo na podlagi petih kartografskih virov od konca 18. stoletja do danes ugotavljali poimenovalno motivacijo ledinskih imen za naravne nevarnosti in nesreče.