Grad Bela Peč/Weissenfels na vzpetini v karavanškem pogorju, med Kranjsko Goro in Trbižem, je eden najmlajših srednjeveških gradov na ozemlju nekdanje dežele Kranjske in eden redkih gradov, ki so jih povsem na novo zgradili grofje Celjski. Okoli leta 1431 ga je na strateško pomembni ekstremni višinski lokaciji začel graditi Friderik II. Celjski. Že v drugi polovici 16. stoletja je izgubil prvotni pomen in v 17. stoletju se je začel spreminjati v razvalino. Čeprav so njegovi ostanki skromni, je njegova stavbna zasnova še vedno dovolj dobro razpoznavna in kaže, da so jo izoblikovali v vsaj štirih stavbnih fazah v 15. in 16. stoletju. V prvi stavbni fazi so do leta 1456 zgradili veliko obzidano grajsko jedro, ki so ga nato v drugi in tretji stavbni fazi okrepili z zunanjim protiturškim obzidjem ter dopolnili z novimi stavbnimi trakti. Zadnje gradbene posege v grajskem kompleksu so opravili po potresu leta 1511, ki pa niso bistveno spremenili zasnove iz starejših stavbnih faz.