Pred leti mi je prijatelj Branko Rebozov iz Argentine po elektronski pošti poslal svoje spomine, ki jih je »tako na obroke« pisal že vrsto let. Prosil me je, da bi jih prebrala in mu povedala svoje mnenje o vsem zapisanem in mu morda svetovala kakšne popravke ali dopolnila. V celoti je to gradivo obsegalo 152 strani (format A4). Pripoved se zaključi z njegovim pravočasnim begom iz Vetrinja v Italijo, kjer se je nadaljevalo njegovo begunsko/taboriščno življenje. Žal pa zaradi bolezni svojega dela ni zaključil.