logo
POPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Mariborska Zveza kulturnih društev in njene knjižnice


Avtor(ji):Bruno Hartman
Soavtor(ji):Milica Kacin-Wohinz (odg. ur.)
Leto:1983
Založnik(i):Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_zgodovino_delavskega_gibanja_1983_1-2.pdf
Velikost:9.81MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Avtor opisuje nastanek in razvoj liberalne mariborske zveze kulturnih društev, njegovo proučevanje je osredotočeno na knjižnice te zveze v času med obema vojnama. V razpravi sledimo razvoju in širjenju mreže knjižnic, številčnemu stanju članov in knjižničnih fondov. Avtor opisuje kaj so ljudje najraje brali, omenja najbolj vnete knjižničarje in zaključuje s prenehanjem delovanja teh knjižnic ob nemški zasedbi 1941.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/2615
    • naslov
      • Mariborska Zveza kulturnih društev in njene knjižnice
      • The Maribor Union of Cultural Societies and its Libraries
    • avtor
      • Bruno Hartman
    • soavtor
      • Milica Kacin-Wohinz (odg. ur.)
    • predmet
      • Maribor
      • Zveza kulturnih društev
      • knjižnice
      • medvojno obdobje
      • Kraljevina SHS
      • Kraljevina Jugoslavija
      • liberalni tabor
    • opis
      • The author describes the foundation and development of the Maribor Union of Cultural Societies, his investigation being -centered upon the libraries of this Union in the period between the two World Wars. The treatise traces the development and expansion of the library network, the number of members and the number of books. The author describes what people liked to read most, he mentions the most zealous librarians and finishes with the German occupation in 1941 when these libraries ceased to function.
      • Avtor opisuje nastanek in razvoj liberalne mariborske zveze kulturnih društev, njegovo proučevanje je osredotočeno na knjižnice te zveze v času med obema vojnama. V razpravi sledimo razvoju in širjenju mreže knjižnic, številčnemu stanju članov in knjižničnih fondov. Avtor opisuje kaj so ljudje najraje brali, omenja najbolj vnete knjižničarje in zaključuje s prenehanjem delovanja teh knjižnic ob nemški zasedbi 1941.
    • založnik
      • Inštitut za zgodovino delavskega gibanja
    • datum
      • 1983
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd