Avtor na podlagi javno publicističnih stališč KP STO in KPI osvetljuje in
dokumentira odmeve, ki jih je dal sprejem Memoranduma o soglasju 5. oktobra
1954 med vladami Italije, Velike Britanije, FLRJ in ZDA in ki je pomenil
zaključek dolgotrajnega reševanja nekaterih nerešenih vprašanj med Italijo in
Jugoslavijo. Sporazum je izzval tudi negativne odmeve, zlasti v vrstah KPI
in KP STO, kar je bila posledica skaljenih odnosov med KP po informbiroju.
V desetletju 1954-1964 se je pogled KPI na ta memorandum izkristaliziral,
streznil in uravnovesil, enako pa tudi odnosi med KPI in ZKJ.