Vzhodno mejo so Italijani dolgo dojemali kot najobčutljivejši del enotne države, ki je nastala sredi 19. stoletja. Okrog te meje so se združevala pričakovanja, bojazni, pa tudi politične vrednote, ki so zaznamovale italijansko politiko, tako na mednarodni ravni kot na notranjem prizorišču. Avtor esejistično obravnava različne pomene, ki ga je imela italijanska vzhodna meja v menjajočih se zgodovinskih razmerah od časa Risorgimenta do razpada Jugoslavije.