logo
POPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Preselitve v Julijski krajini po drugi svetovni vojni

Avtor(ji):Nevenka Troha
Soavtor(ji):Jasna Fischer (odg. ur.)
Leto:2000
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 2000, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Julijska krajina, Primorska, slovensko-italijanski odnosi, preseljevanje, izseljevanje, Istra, Julian March, Slovenian Littoral, Italo-Slovenian relations, migrations, exodus, Istria
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Nevenka Troha je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2000_1.pdf
Velikost:3.69MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file222
Odpri
Prenesi
Opis
Razprava obravnava preseljevanje prebivalstva na območju Julijske krajine v prvem desetletju po koncu druge svetovne vojne. To dogajanje je bilo večplastno in je zajelo Slovence, Hrvate in Italijane. Kmalu po kapitulaciji Italije septembra 1943 so iz Slovenskega primorja odšli skoraj vši Italijani, ki so se tja priselili po letu 1918. Iz Istre se je izselila velika večina italijanske narodne skupnosti, a tudi mnogi Slovenci in Hrvati. Z območja, ki je bilo leta 1947 priključeno Sloveniji, so zlasti zaradi komunizma pred razmejitvijo leta 1947, pa tudi kasneje, odhajali Slovenci, tja pa so prav zaradi komunizma prihajali italijanski delavci. Iz ostalih italijanskih dežel so se vračali v času fašizma internirani, preseljeni in mobilizirani Slovenci in Hrvati, iz Jugoslavije pa predvojni emigranti. Iz Tržaške pokrajine so se sredi petdesetih let v prekomorske države izselili številni domačini, okrog 30% med njimi je bilo Slovencev.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1816
    • naslov
      • Preselitve v Julijski krajini po drugi svetovni vojni
      • Migrations in the Julian March after the Second World War
    • avtor
      • Nevenka Troha
    • soavtor
      • Jasna Fischer (odg. ur.)
    • predmet
      • Julijska krajina
      • Primorska
      • slovensko-italijanski odnosi
      • preseljevanje
      • izseljevanje
      • Istra
      • Julian March
      • Slovenian Littoral
      • Italo-Slovenian relations
      • migrations
      • exodus
      • Istria
    • opis
      • The paper deals with migrations to and from the Julian March during the first decade after the Second World War. This was a complex, multi-level process, involving Italians as well as Croats and Slovenes. Soon after the capitulation of Italy in September 1943, almost all Italians left the Slovene Littoral (Primorska) where they had settled after 1918. Similarly, the vast majority of the Italian ethnic community emigrated from Istria, as well as many Slovenes and Croats. Communism was the main reason for the emigration of Slovenes from the territory before, and also after, its annexation to Slovenia in 1947. At the same time, Communism attracted many Italian workers to the area. The Slovenes and Croats who had been deported or mobilized under the Fascist regime, returned from other Italian provinces, and, from Yugoslavia, those who emigrated before the war. In the mid-Fifties, a substantial number of the inhabitants of the Trieste region emigrated overseas. Some thirty percent of these were Slovenes.
      • Razprava obravnava preseljevanje prebivalstva na območju Julijske krajine v prvem desetletju po koncu druge svetovne vojne. To dogajanje je bilo večplastno in je zajelo Slovence, Hrvate in Italijane. Kmalu po kapitulaciji Italije septembra 1943 so iz Slovenskega primorja odšli skoraj vši Italijani, ki so se tja priselili po letu 1918. Iz Istre se je izselila velika večina italijanske narodne skupnosti, a tudi mnogi Slovenci in Hrvati. Z območja, ki je bilo leta 1947 priključeno Sloveniji, so zlasti zaradi komunizma pred razmejitvijo leta 1947, pa tudi kasneje, odhajali Slovenci, tja pa so prav zaradi komunizma prihajali italijanski delavci. Iz ostalih italijanskih dežel so se vračali v času fašizma internirani, preseljeni in mobilizirani Slovenci in Hrvati, iz Jugoslavije pa predvojni emigranti. Iz Tržaške pokrajine so se sredi petdesetih let v prekomorske države izselili številni domačini, okrog 30% med njimi je bilo Slovencev.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2000
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd