Na podlagi arhivskega gradiva, med katerim gre omeniti predvsem ohranjen dosje v fondu goriške kvesture, avtor na kratko prikazuje značilno epizodo iz soočenja med italijansko fašistično oblastjo ter slovensko primorsko duhovščino v tridesetih letih in to na primeru kaplana Ivana Kretiča v Cerknem. Zaradi uporabe slovenskega jezika in poučevanja narodnih pesmi ter sploh zaradi oviranja italijanizacije se je sprožil celotni fašistični oblastni in represivni aparat od Cerknega do Gorice, pri čemer se je kaplan komaj izognil kazni. Ker je s svojim ravnanjem nadaljeval tudi po premestitvi v župnijo Kojsko, je bil 1939 obsojen na dve leti konfinacije v južni Italiji.