logo
POPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Naši fašisti

Avtor(ji):Ervin Dolenc
Soavtor(ji):Jasna Fischer (odg. ur.)
Leto:2000
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 2000, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Primorska, fašizem, politične stranke, krajevna zgodovina, Slovenian Littoral, fascism, political parties, local history
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Ervin Dolenc je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2000_1.pdf
Velikost:3.69MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file222
Odpri
Prenesi
Opis
Članek se loteva proučevanja življenja v Julijski krajini med obema vojnama na čim bolj konkretni, življenjski ravni. Kot vzorec za tako analizo je bilo vzeto naselje Senožeče z okrog 750 prebivalci. Posebej se posveča vključevanju pripadnikov slovenske manjšine v Italiji med obema vojnama v fašistično stranko in političnim, socialnim, kulturnim razmeram ter psihološkim vzrokom, ki so to vključevanje pogojevali.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1795
    • naslov
      • Naši fašisti
      • Our Fascists
    • avtor
      • Ervin Dolenc
    • soavtor
      • Jasna Fischer (odg. ur.)
    • predmet
      • Primorska
      • fašizem
      • politične stranke
      • krajevna zgodovina
      • Slovenian Littoral
      • fascism
      • political parties
      • local history
    • opis
      • The paper studies the concrete, daily life in the Julian March during the two World Wars. Senožeče, a village with 750 inhabitants, was chosen as the model for this analysis. Special attention is given to the political, social, cultural and psychological factors that motivated the members of the Slovene minority to take membership in the National Fascist Party (PNF).
      • Članek se loteva proučevanja življenja v Julijski krajini med obema vojnama na čim bolj konkretni, življenjski ravni. Kot vzorec za tako analizo je bilo vzeto naselje Senožeče z okrog 750 prebivalci. Posebej se posveča vključevanju pripadnikov slovenske manjšine v Italiji med obema vojnama v fašistično stranko in političnim, socialnim, kulturnim razmeram ter psihološkim vzrokom, ki so to vključevanje pogojevali.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2000
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd