logo
POPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu (1906-1941)

Avtor(ji):Milan Pahor
Soavtor(ji):Jasna Fischer (odg. ur.)
Leto:2000
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 2000, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Slovenci v Trstu, zamejski Slovenci, Trst, denarništvo, slovensko gospodarstvo, Italija, fašistični režim, nasilje, the Slovenes in Trieste, financial business, the Slovene economy, Italy, Fascism, violence, Trieste, Slovenes
Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2000_1.pdf
Velikost:3.69MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file222
Odpri
Prenesi
Opis
Trgovsko-obrtna zadruga je bila sestavni del mreže posojilnic, hranilnic, bank, denarnih zadrug, delniških družb, ki so jih Slovenci v Trstu in okolici postavili na noge v zadnjih desetletjih avstroogrske monarhije. Poslovala je v letih 1906-1941 v Trstu. V obdobju 1906-1918 se uspešno razvija in posluje. Velike zasluge ima pri vzpostavitvi slovenske trgovske šole v Trstu, kateri da na razpolago veliko stavbo. Poslovno sodeluje z največjima slovenskima denarnima zavodoma v Trstu: Tržaško posojilnico in hranilnico ter Jadransko banko. S prihodom Italije se razmere zaostrijo in dosežejo nesluteno raven v letih fašističnega režima. Poslovanje poteka v nenormalnih razmerah. Pritiski se nato spremenijo v nasilje, saj je denarni zavod Trgovsko-obrtna zadruga z uradnim dekretom ukinjen in priključen italijanski ustanovi Banca popolare giuliana. Tako se zaključi 35 let delovanja. Po drugi svetovni vojni Slovenci v Trstu ne dosežejo vrnitve nasilno odvzetega zavoda ali vsaj odškodnino.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1792
    • naslov
      • Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu (1906-1941)
      • The Trieste Trade and Craft Cooperative (1906-1941)
    • avtor
      • Milan Pahor
    • soavtor
      • Jasna Fischer (odg. ur.)
    • predmet
      • Slovenci v Trstu
      • zamejski Slovenci
      • Trst
      • denarništvo
      • slovensko gospodarstvo
      • Italija
      • fašistični režim
      • nasilje
      • the Slovenes in Trieste
      • financial business
      • the Slovene economy
      • Italy
      • Fascism
      • violence
      • Trieste
      • Slovenes
    • opis
      • The Trieste Trade and Crafts Cooperative was part of a network of loan banks, savings banks, banks, financial cooperatives and joint-stock companies, which the Slovenes in Trieste and its surroundings had established during the last decades of the Austro-Hungarian monarchy. It operated in Trieste from 1906 to 1941. Its development and business ventures were particularly successful in the period of 1906-1918, and it had great merit in establishing the Slovene Commercial School in Trieste. It conducted business with the largest Slovene financial institutions in Trieste, the Tržaška posojilnica in hranilnica (Loans and Savings Bank of Trieste) and the Jadranska banka (Adriatic Bank). After Trieste came under Italian rule, the situation worsened and reached a critical level in the period of the Fascist regime. Financial operations were carried out under very difficult circumstances; the pressure exerted by the regime changed to violence and the financial institution of the Trade and Craft Cooperative was abolished with an official decree and merged with an Italian institution: the Banca popolare giuliana. After the Second World War, the Slovenes in Trieste, despite their efforts, could not achieve the restitution of their confiscated cooperative, nor was any financial compensation whatsoever awarded them.
      • Trgovsko-obrtna zadruga je bila sestavni del mreže posojilnic, hranilnic, bank, denarnih zadrug, delniških družb, ki so jih Slovenci v Trstu in okolici postavili na noge v zadnjih desetletjih avstroogrske monarhije. Poslovala je v letih 1906-1941 v Trstu. V obdobju 1906-1918 se uspešno razvija in posluje. Velike zasluge ima pri vzpostavitvi slovenske trgovske šole v Trstu, kateri da na razpolago veliko stavbo. Poslovno sodeluje z največjima slovenskima denarnima zavodoma v Trstu: Tržaško posojilnico in hranilnico ter Jadransko banko. S prihodom Italije se razmere zaostrijo in dosežejo nesluteno raven v letih fašističnega režima. Poslovanje poteka v nenormalnih razmerah. Pritiski se nato spremenijo v nasilje, saj je denarni zavod Trgovsko-obrtna zadruga z uradnim dekretom ukinjen in priključen italijanski ustanovi Banca popolare giuliana. Tako se zaključi 35 let delovanja. Po drugi svetovni vojni Slovenci v Trstu ne dosežejo vrnitve nasilno odvzetega zavoda ali vsaj odškodnino.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2000
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd