logo
POPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Karl Ludwig von Bruck, Trst in Slovenci

Avtor(ji):Peter Vodopivec
Soavtor(ji):Jasna Fischer (odg. ur.)
Leto:2000
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 2000, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:železnice, zunanja trgovina, modernizacija, pristanišče, zaledje, Trst, railway, foreign trade, modernization, the seaport, hinterland, Trieste, Slovenes
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Peter Vodopivec je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2000_1.pdf
Velikost:3.69MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file222
Odpri
Prenesi
Opis
Avtor opozarja na slovenska pričakovanja po izgradnji južne železnice, da bodo nove železniške poti skupaj z bližino tržaškega pristanišča pomembno pospešile tudi gospodarski razvoj slovenskih dežel. Pri tem opozarja, da imajo načrti tržaških in kranjskih gospodarskih načrtovalcev korenine v razpravah o avstrijski zunanji trgovini in prihodnosti tržaškega pristanišča, ki so v štiridesetih letih 19. stoletja potekale v Trstu na straneh italijanske in nemške izdaje glasila avstrijskega Lloyda. Za obema časopisoma naj bi stal ravnatelj avstrijskega Lloyda Karl Ludwig von Bruck, v petdesetih letih avstrijski trgovski in finančni minister, sicer pa pristaš velikonemške ideje in zamisli o veliki srednjeevropski, avstrijsko-nemški carinski zvezi, v kateri bi bil Trst glavno jadransko in sredozemsko pristanišče. Bruckove zamisli in slovensko-tržaška pričakovanja pa se niso uresničila. Trst je ostal do začetka 20. stoletja z zaledjem povezan le z južno železnico in predvsem pristanišče za osrednji in jugozahodni del Cislajtanije. Pri tem je bil trgovsko in pomorsko odvisen od razvoja v zaledju, sam pa tega razvoja ni občutneje pospeševal in tudi ne vidneje vplival na njegovo modernizacijo.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1785
    • naslov
      • Karl Ludwig von Bruck, Trst in Slovenci
      • Karl Ludwig von Bruck, Trieste and Slovenes
    • avtor
      • Peter Vodopivec
    • soavtor
      • Jasna Fischer (odg. ur.)
    • predmet
      • železnice
      • zunanja trgovina
      • modernizacija
      • pristanišče
      • zaledje
      • Trst
      • railway
      • foreign trade
      • modernization
      • the seaport
      • hinterland
      • Trieste
      • Slovenes
    • opis
      • The author draws attention to the Slovenian expectations that arose after the construction of its southern railway. The new railways and the vicinity of the Port of Trieste were expected to accelerate significantly the economic development of the Slovenian provinces. He also points out that the economic strategists in the provinces of Trieste and Carniola based their plans on the discussions on Austrian foreign trade and the future of the Port of Trieste. These discussions were running in Trieste in the 1840s, on the pages of the Italian and German editions of the journal of Lloyd's of Austria. The man behind these journals was believed to be Karl Ludwig von Bruck, Director of Lloyd's of Austria, who was to become Austrian Trade and Finance Minister in the 1850s. He supported the idea of a Greater Germany and that of a great central European, Austro-German customs union, with Trieste as its main Adriatic and Mediterranean port. However, von Bruck's ideals, as well as the expectations of Trieste and Slovenia, never materialized. Until the beginning of the Twentieth century, the southern railway remained Trieste's only link with the hinterland, with its port serving mainly the central and the southwestern Cislaitania. Trieste thus remained commercially and shipping dependent on the development in the hinterland and was unable to make any significant contribution to its modernization.
      • Avtor opozarja na slovenska pričakovanja po izgradnji južne železnice, da bodo nove železniške poti skupaj z bližino tržaškega pristanišča pomembno pospešile tudi gospodarski razvoj slovenskih dežel. Pri tem opozarja, da imajo načrti tržaških in kranjskih gospodarskih načrtovalcev korenine v razpravah o avstrijski zunanji trgovini in prihodnosti tržaškega pristanišča, ki so v štiridesetih letih 19. stoletja potekale v Trstu na straneh italijanske in nemške izdaje glasila avstrijskega Lloyda. Za obema časopisoma naj bi stal ravnatelj avstrijskega Lloyda Karl Ludwig von Bruck, v petdesetih letih avstrijski trgovski in finančni minister, sicer pa pristaš velikonemške ideje in zamisli o veliki srednjeevropski, avstrijsko-nemški carinski zvezi, v kateri bi bil Trst glavno jadransko in sredozemsko pristanišče. Bruckove zamisli in slovensko-tržaška pričakovanja pa se niso uresničila. Trst je ostal do začetka 20. stoletja z zaledjem povezan le z južno železnico in predvsem pristanišče za osrednji in jugozahodni del Cislajtanije. Pri tem je bil trgovsko in pomorsko odvisen od razvoja v zaledju, sam pa tega razvoja ni občutneje pospeševal in tudi ne vidneje vplival na njegovo modernizacijo.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2000
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd