logo
POPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Ekonomska vloga Jadranskega morja v srednji Evropi v 19. in 20. stoletju


Soavtor(ji):Jasna Fischer (odg. ur.)
Leto:2002
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2002_2.pdf
Velikost:1.36MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
V razpravi avtor obravnava vlogo jadranskih pristanišč za srednjeevropski gospodarski prostor. Izpostavlja pomen Trsta v različnih obdobjih in strateške geopolitične in gospodarske silnice, ki so v desetletjih po koncu prve svetovne vojne povsem spremenile pomen in značaj tržaškega pristanišča. Blagovni tokovi so se namreč preusmerili daleč stran od Jadrana, nove izhodiščne točke so se nahajale ob Atlantiku, v nemških in nizozemskih pristaniščih.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1567
    • naslov
      • Ekonomska vloga Jadranskega morja v srednji Evropi v 19. in 20. stoletju
      • Economic Role of the Adriatic Sea in the Central Europe in 19th and 20th Centuries
    • avtor
      • Karl Stuhlpfarrer
    • soavtor
      • Jasna Fischer (odg. ur.)
    • predmet
      • Jadransko morje
      • Srednja Evropa
      • Trst
      • gospodarstvo
      • ekonomska vloga
      • Adriatic Sea
      • Central Europe
      • Trieste
      • economy
      • economic role
    • opis
      • The paper deals with the role of ports of the Adriatic Sea in the history of the Central European area. It singles out the importance of Trieste in various periods of time and the strategic geo-political and economic forces that changed significantly the role and character of the port of Trieste after the end of the first world war. The flows of goods were reoriented away from the Adriatic Sea, as the ports at the Atlantic coast in Germany and the Netherlands gained importance.
      • V razpravi avtor obravnava vlogo jadranskih pristanišč za srednjeevropski gospodarski prostor. Izpostavlja pomen Trsta v različnih obdobjih in strateške geopolitične in gospodarske silnice, ki so v desetletjih po koncu prve svetovne vojne povsem spremenile pomen in značaj tržaškega pristanišča. Blagovni tokovi so se namreč preusmerili daleč stran od Jadrana, nove izhodiščne točke so se nahajale ob Atlantiku, v nemških in nizozemskih pristaniščih.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2002
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd