Prešeren se je v sonetu An eine junge Dichterin oprl na Grillparzerjevo obdelavo Sapfinega motiva v tragediji Sappho. Oba pesnika sta ob tem motivu tematizirala problem romantičnega pesnika kot nosilca nasprotja med umetnostjo in življenjem, vendar bistveno različno: Grillparzer poudarja pesnikovo avtonomnost nasproti življenju, medtem ko Prešeren razume pesniško eksistenco kot determinirano in predestinirano za življenjsko nesrečo. Te razlike se ne da razložiti individualno psihološko, zato jo razprava pojasnjuje na več ravneh - tipološko in psihoanalitično, duhovnozgodovinsko in sociološko. Razlage se med sabo ne izključujejo, pač pa omogočajo sklep, da različnost Grillparzerjevih in Prešernovih idej o pesniku temelji v socio-kulturni različnosti življenjskega sveta, iz katerega sta ustvarjala svoje življenjsko delo.